SOÑGÏ SÜZÇiläbe ölkäseneñ Konþak rajonïnda radiatsijadän zarar kürgän tatar avïllarïnïñ, tatarlarnïñ tormïþïn jakïnnan öjrängännän soñ, þundïj fikergä kilende: 1. Rossija däüläteneñ 1948 eldan baþlap, bügenge köngä xätle tatarlarnï radiatsijale üle zonada totuï TATAR XALKÏNA KARATA UZDÏRÏLGAN GENOTSID, dip bäjalänergä xaklï. Bu bäja xalïkara xokuk normalarïna da turï kilä, çönki däülät tatarlarnï belä torïp, þul radiatsijale þartlarda jaþärgä, jagni, ülärgä kaldïrgan. Bu töbäktä jaþäüçe tatarlarnïñ radiatsija näticäläre säbäple näselläre koru da genotsidnïñ ber bilgese bulïp tora. Þuþïlarga nigezläp häm Berläþkän Millätlär Oeþmasïnïñ Konventsijasenä tajanïp, Rossija Federatsijase tatarlarga karþï uzdïrïlgan genotsidï öçen Xalïkara Sudka birelergä tieþle.
Konventsija OON Stat’ja 2. V nastojaþej Konventsii pod genotsidom ponimajutsja sledujuþie dejstvija, soverþaemïe s namereniem uniçtozhat’, polnost’ju ili çastiçno, kakuju-libo natsional’nuju, etniçeskuju, rasovuju ili religioznuju gruppu, kak takovuju: a) ubijstvo çlenov takoj gruppï; b) priçinenie ser’eznïx telesnïx povrezhdenij ili umstvennogo rasstrojstva çlenam takoj gruppï; c) predumïþlennoe sozdanie dlja kakoj-libo gruppï takix zhiznennïx uslovij, kotorïe rassçitanï na polnoe ili çastiçnoe fiziçeskñ uniçtozhenie ee; d) merï, rassçitannïe na predotvraþenie detorozhdenija v srede takoj gruppï; e) nasil’stvennaja peredaça detej iz odnoj çeloveçeskoj gruppï v druguju. (Prinjata v 1948g. Vstupila v silu v 1951g.) 2. «MAJAK» citeþterü berläþmäse bügenge köndä böten keþelek öçen kurkïnïç çïganagï bulïp tora. Bügenge köndä anda böten cir þarïn ber mizgeldä juk itärlek 1 milliard kjuri atom kaldïklarï saklana. Þuña karamastan, biregä çit illärdän atom kaldïklarï kertü baþlandï. «MAJAK»ta atom rekaktolarï bar köçenä eþläven dävam itä, þul territorijadä atom elektorstantsijase tözü bara. Þulaj itep, bu töbäk öçen genä tügel, böten keþelek öçen «MAJAK»nïñ potentsial’ kurkïnïçï arta bara. Jugarïda äjtelgännärdän çïgïp, þundïj fikergä kilende: - «MAJAK» atom berläþmäse eþläp torganda, biredä berkaj çan da iminlek bulmajaçak. Atom radiatsijase täesirendä meñlägän, millionlagan keþe raktan, baþka çirlärdän kïrïlaçak, tabigat’kä tözätä almaslïk zarar kiläçäk, ul kara kümergä äjlänep kalaçak. Dimäk, keþelär häm tabigat’ jazmïþï turïnda ujlïjbïz ikän, alga taba «MAJAK» üzeneñ eþçänlegen tuktatïrga tieþ. Ja - atom berläþmäse «MAJAK», ja - keþelär häm tabigat’. Mäs’älä barï tik þulaj gïna kuelïrga mömkin. «MAJAK» häm ul urnaþkan cirlek «Zona ekologiçeskix bedstvij» dip iglan itelergä tieþ. Anda här törle atom, ximija, bakteriologija koralï belän bäjle bulgan tözeleþlär, þul isäptän, Kön’jak Ural atom elektrostantsijase tözeleþe dä kiçekmästän tuktatïlïrga tieþ. 3. «MAJAK» berläþmäse eþçänlegennän zïjan kürgän keþelärne, bigräk tä, jugarïda süz bargan Möslim, Tatar Karabolagï, Ust’-Bagarjak avïlï xalkïn, 50 el bue üle zonada jaþäülären iskä alïp, bernindi sudlarsïz, radiatsijadän zarar kürgän, dip tanïrga, alarnïñ xokuklarïn çernobïl’çelär belän tigezlärgä häm däülät tarafïnnan böten jardämne dä kürsätergä. 4. Küçärgä teläüçelärne bu radiatsijale zonadan üzläre telägän çista cirgä küçerergä, keþelärgä alga taba jaþäü öçen böten þartlarïn tudïrïrga. Küçü-küçmäü mäs’äläsen barï tik cirle xalïknïñ üze belän genä xäl itärgä, bernindi köçläü çaralarï kullanmaska. Küçkän oçrakta keþelärneñ l’gota-statuslarïna kagïlmaska. Rossija menä þularnï eþli alïrmï? Jaki ücätlänep, böten närsädän däülät sere jasap, keþelär östendä atom täcribäse ütkärüen dävam itärme? Bez bu mäs’älägä dön’ja cämägat’çelegeneñ dä katnaþuïn, üz süzen äjtüen häm jardäm itüen kötäbez… Tatar xalkïna karata iglan itelmägän sugïþ ber Çiläbe ölkäsendä genä alïp barïlmïj. Bügenge köndä tatarlar jaþägän bik küp urïnnarda - Çiläbe, Kurgan, Sverdlovskij, Ïrïnbur, Saratov, Ul’jan ölkälärendä, Tatarstanda, Baþkortstanda, Udmurtijadä atom-töþ koralï, radiatsija, ximik häm bakteriologik koral belän bäjle bik küp urïnnar bar. Bu tirädä jaþäüçelär küpläp rak avïruïnnan kïrïla, biredä jaþäüçelärneñ urtaça gomer ozïnlïgï 57 jaþ’tän uzmïj, xalïknïñ çir-zäxmätlärdän baþï çïkmïj. Tarixi tatar cirlärendä tatar xalkïnïñ genofondï juk itelä. Bezne, törkitatarlarnï, üz tugan cirebezdä, üz jortïbïzda böten jaktan atom afäte çornap algan. Bez XXI gasïrda barïbïz da Rossija imperijaseneñ atom korbannarï bulïrga mömkinbez… SAK BULÏGÏZ, KEÞELÄR! SAK BUL, KEÞELEK!!! Bezgä karþï iglan itelmägän atom sugïþï dävam itä…
GALIMNÄR FIKERE: «NA DESJAT’ POKOLENIJ VPERED ROSSII UGOTOVANA ROL’ MIROVOJ JADERNOJ SVALKI, NA EE TERRITORII BUDUT RAZMEÞENÏ DESJATKI TÏSJAÇ TONN NENUZHNÏX JADERNÏX MATERIALOV… KO VSEM IZVESTNÏM BEDAM ROSSII DOBAVLEN RASTJANUTÏJ NA STOLETIJA RADIATSIONNÏJ GENOTSID». Süz bit bezneñ cirlärebez, bezneñ kiläçägebez turïnda bara… Bezneñ gomerebez, sälamätlegebez, tormïþïbïz turïnda bara… Häm bez bergäläp, bu atom afätenä karþï torïrga tieþbez. Keþelek östenä azhgïrïp kilgän ATOM ACDACASÏN TUKTATÏRGA TIEÞBEZ… Juksa, UL bezne tuktatïrga mömkin… Monïñ açï misalï itep bez sezgä Möslim häm Tatar Karabolagï avïlï keþeläreneñ facigale jazmïþïn kürsättek… Mondïj jazmïþ baþka berkemgä dä nasïjp bulmasïn ide…
2003 el,
|